Ko je Baha’u’llah javno podprl Babovo naznanilo, je kmalu izgubil svoj privilegirani položaj. V valovih nasilja, ki so besneli po Babovi usmrtitvi, ni izgubil le svojega posvetnega premoženja; bil je vržen v ječo, mučen in večkrat pregnan. Najprej v Bagdad, kjer se je leta 1863 razkril kot tisti, ki ga je napovedal Bab. Iz Bagdada je bil pregnan v Konstantinopel, nato v Adrianopel; končno so ga leta 1868 privedli kot ujetnika v Akko v Sveti deželi.

Iz Adrianopla in kasneje iz Akke je poslal več pisem vladarjem svojega časa. Ta pisma sodijo med najpomembnejše dokumente v zgodovini religij. Napovedujejo prihajajočo združitev človeštva in nastanek svetovne kulture. Kralje, vladarje in predsednike 19. stoletja je Baha’u’llah pozval, naj se med seboj spravijo, omejijo oboroževanje ter posvetijo svoje sile uresničenju svetovnega miru.

Baha’u’llah je umrl v kraju Bahji severno od Akke (glej sliko spodaj), kjer je tudi pokopan. Njegovi nauki so se razširili preko meja Bližnjega vzhoda, njegovo svetišče pa je danes središče svetovne skupnosti Baha’i, ki je nastala kot posledica teh naukov.