Bahá’u’lláh
(1817-1892) – Božanski Vzgojitelj
“Nikoli si nisem prizadeval za posvetno vladavino. Moj edini namen je, da ljudem predam to, kar mi je zapovedal Bog…”
Skozi celo zgodovino so velike religije dajale svojim sledilcem primarno gonilno silo pri civilizaciji človeškega značaja, poudarjale so samodisciplino, pobožnost in herojstvo. Mnogo religioznih moralnih načel je bilo prenesenih v strukture in vzorce, ki so služili povišanju človeških odnosov in so pospeševali kolektivno življenje človeštva.
Vsakič, ko se pojavi Božja Manifestacija, se v svetu sprosti polnejša mera navdiha za naslednjo stopnjo v prebujanju in napredku človeštva. Človeško bitje – navzven povsem običajno – je poklicano, da je Božji glas. Lahko se spomnimo Mojzesa, ki je stal pred Gorečim Grmom, Budo, ki je razsvetljenje prejel pod drevesom bodhi, Svetega Duha, ki se je spustil na Jezusa v obliki golobice ali nadangela Gabrijela, ki se je prikazal Mohamedu.
Sredi 19. stoletja je Bog poklical Bahá’u’lláhja, kar pomeni “Božja Slava”, da je človeštvu prinesel novo Razodetje. Štirideset let je razodeval verze, pisma in knjige. V Svojih Spisih je orisal okvir za razvoj globalne civilizacije, ki zaobjema tako duhovne, kot tudi materialne dimenzije človeškega življenja.
Bahá’u’lláh je 40 let trpel zapor, mučenje in izgnanstvo, ker je človeštvu prinesel najnovejše Božje sporočilo. Danes sta Njegovo življenje in poslanstvo vse bolj poznana po celem svetu. Milijoni ljudi se učijo, kako uporabiti Njegove nauke v svojem individualnem in kolektivnem življenju za izboljšanje sveta.
Báb
(1819-1850) – Glasnik vere Bahá’í
“Jaz sem, jaz sem, Obljubljeni!
Jaz sem tisti, čigar ime ste tisoč let klicali, ob čigar omembi ste vstajali, čigar prihod ste hrepeneli uzreti in za pospešitev ure njegovega Razodetja ste Boga prosili.”
Sredi 19. stoletja, ki je bil en najbolj turbulentnih časov v zgodovini človeštva, je mlad trgovec oznanil, da je Nosilec sporočila, ki je bilo namenjeno preobrazbi življenja človeštva. V času, ko je Njegovo deželo Iran pretresal moralni propad, je Njegovo sporočilo spodbudilo navdušenje in upanje pri vseh družbenih razredih in je hitro privabilo na tisoče sledilcev. Prevzel je ime “Báb”, kar v arabščini pomeni “Vrata”.
Bábova navodila za duhovno preobrazbo so bila revolucionarna, saj je pozival k duhovni in moralni reformaciji, k izboljšanju položaja žensk in revnih. Istočasno je utemeljil samostojno religijo. Sledilce je navdihoval k temu, da so spremenili svoja življenja in da so izkazovali herojstvo.
Báb je oznanil, da človeštvo stoji na pragu nove dobe. Njegova misija je trajala le šest let in je pripravila pot za prihod Božje Manifestacije, ki bo prinesla čas miru in pravičnosti, ki so ga napovedovale vse svetovne religije.
‘Abdu’l-Bahá
(1844-1921) – Popolni Vzornik
“Moje ime je ‘Abdu’l-Bahá. Moja lastnost je ‘Abdu’l-Bahá. Moja resničnost je ‘Abdu’l-Bahá. Moja hvala je ‘Abdu’l-Bahá. Sužnost Blaženi Popolnosti je moja slavna in sijoča diadema, služenje vsemu človeškemu rodu pa moja večna vera. … Nimam in nikoli ne bom imel nobenega imena, nobenega naziva, nobene omembe, nobene pohvale razen ‘Abdu’l-Bahá. To je moje hrepenenje. To je moja največja želja. To je moje večno življenje. To je moja večna slava.”
V začetku 20. stoletja je bil ‘Abdu’l-Bahá, najstarejši sin Bahá’u’lláhja, skrbnik vere Bahá’í, znan po svojem prizadevanju za družbeno pravico ter ambasador za mednarodni mir.
Pospeševanje enotnosti je temeljno načelo Njegovih naukov, zato je Bahá’u’lláh poskrbel, da Njegove religije ne bi doletela enaka usoda, kot druge, ki so se razdelile v sekte po smrti njihovih utemeljiteljev. V Svojih spisih je vsem zapovedal, naj se obrnejo k Njegovemu najstarejšemu sinu ‘Abdu’l-Baháju, ki je pooblaščeni interpret Njegovih spisov in popolni vzornik duha Vere in njenih naukov.
Po Bahá’u’lláhjevi smrti so izjemne lastnosti ‘Abdu’l-Bahája, Njegovo znanje in Njegovo služenje človeštvu živo prikazovali Bahá’u’lláhjeve nauke v življenju in so prinesli prestiž hitro rastoči skupnosti po svetu.
‘Abdu’l-Bahá je svoj čas posvetil napredovanju vere Svojega očeta in pospeševanju idealov miru in enotnosti. Spodbujal je ustanovitev krajevnih institucij Bahá’í in vodil začetne družbene in ekonomske iniciative. Po Njegovi izpustitvi iz zapora, ki je trajal celo Njegovo življenje, se je ‘Abdu’l-Bahá podal na potovanja, ki so Ga popeljala v Egipt, Evropo in Severno Ameriko. Celo Svoje življenje je na preprost način predstavljal Bahá’u’lláhjeva navodila za duhovno in socialno obnovo družbe.
Shoghi Effendi
(1897-1957) – Varuh vere Bahá’í
“Bolj ko iščemo sebe, manj verjetno je, da bomo sebe našli; in bolj ko iščemo Boga ter služimo svojim bližnjim, globlje se bomo spoznali in bolj notranje utrdili. To je eden velikih duhovnih zakonov življenja.”
Skozi celo zgodovino so velike religije dajale svojim sledilcem primarno gonilno silo pri civilizaciji človeškega značaja, poudarjale so samodisciplino, pobožnost in herojstvo. Mnogo religioznih moralnih načel je bilo prenesenih v strukture in vzorce, ki so služili povišanju človeških odnosov in so pospeševali kolektivno življenje človeštva.
Vsakič, ko se pojavi Božja Manifestacija, se v svetu sprosti polnejša mera navdiha za naslednjo stopnjo v prebujanju in napredku človeštva. Človeško bitje – navzven povsem običajno – je poklicano, da je Božji glas. Lahko se spomnimo Mojzesa, ki je stal pred Gorečim Grmom, Budo, ki je razsvetljenje prejel pod drevesom bodhi, Svetega Duha, ki se je spustil na Jezusa v obliki golobice ali nadangela Gabrijela, ki se je prikazal Mohamedu.
Sredi 19. stoletja je Bog poklical Bahá’u’lláhja, kar pomeni “Božja Slava”, da je človeštvu prinesel novo Razodetje. Štirideset let je razodeval verze, pisma in knjige. V Svojih Spisih je orisal okvir za razvoj globalne civilizacije, ki zaobjema tako duhovne, kot tudi materialne dimenzije človeškega življenja.
Bahá’u’lláh je 40 let trpel zapor, mučenje in izgnanstvo, ker je človeštvu prinesel najnovejše Božje sporočilo. Danes sta Njegovo življenje in poslanstvo vse bolj poznana po celem svetu. Milijoni ljudi se učijo, kako uporabiti Njegove nauke v svojem individualnem in kolektivnem življenju za izboljšanje sveta.
Univerzalna Hiša Pravičnosti
(ustanovljena leta 1963)
Univerzalna Hiša Pravičnosti je mednarodno vladno telo vere Bahá’í. Bahá’u’lláh je zapovedal ustanovitev te institucije v knjigi Svojih zakonov, ki se imenuje Kitáb-i-Aqdas.
Univerzalna Hiša Pravičnosti je devetčlansko telo, ki je izvoljeno vsakih pet let. Volijo ga predstavniki vseh narodov sveta – člani Narodnih Duhovnih zborov. Bahá’u’lláh je Univerzalni Hiši Pravičnosti zadal nalogo, da pozitivno vpliva na dobrobit človeštva, pospešuje izobraževanje, mir in globalno blaginjo, da zaščiti človeštvo. Njena naloga je aplikacija naukov Bahá’í za vedno razvijajočo se družbo in v tem pogledu lahko uzakoni zadeve, ki niso eksplicitno omenjene v Svetih Spisih Vere.
Od njene prve izvolitve leta 1963 Univerzalna Hiša Pravičnosti vodi svetovno skupnosti Bahá’í pri razvoju njenih sposobnosti, da prispeva k izgradnji cvetoče globalne civilizacije. Vodstvo Univerzalne Hiše Pravičnosti zagotavlja enotnost razmišljanja in delovanja v skupnosti Bahá’í na poti učenja, kako pretvoriti Bahá’u’lláhjevo vizijo o svetovnem miru, v resničnost.
“Razdor je bistvo težav, ki tako hudo pestijo planet. Prežema drže in naravnanosti na vseh področjih življenja. Je v samem središču vseh večjih sporov med narodi in ljudstvi. Še resneje pa je, da je razdor pogost v odnosih med religijami in znotraj njih samih, s čimer spodkopava prav tisti duhovni in moralni vpliv, ki ga je njihovo temeljno poslanstvo uresničevati.”